»Na primer Ježkova besedila so tipično taka, ki sem jih lahko vse takole napisal. So mi kar zapela. To je pesmica, ki nima prehudih kombinacij in je razumljiva v enem lepem, sočnem slovenskem jeziku. In on, ker se je sam s tem ukvarjal, je točno vedel, kako je treba napisati eno besedilo in s temi besedili jaz nikoli nisem imel težav. Kar zapoje pesem.«

»Tam so me bolj poznali kot moža Majde Sepe, a me to ni preveč motilo.«

»Tam so me bolj poznali kot moža Majde Sepe, a me to ni preveč motilo.«

»Sem imel rad življenje, ni mi bilo nikoli dolgčas, počel sem tisto, kar sem rad počel. Vsaj v glavnem.«

»Če ima človek rad življenje, je to največ, kar se ti lahko zgodi.«

»To je bilo neverjetno. Bili smo povabljeni od Raula Castra. Stanovali smo v nobel hotelu, spodaj nas je noč in dan čakal cadillac s šoferjem. Kamor smo želeli, nas je peljal. Gotovo je bil ta šofer sicer tudi neke vrste agent, ampak za nas je res skrbel zgledno. Imam res krasne spomine na Kubo.«

»Takrat je bil vibrafon 'in', nekaj novega.«

»Sem jo spremljal domov, ni bilo najbolj blizu, a seveda sem hodil.«

»To, kar se dogaja pri nas s sestavljanjem komisije oziroma z našim komisarjem, je ena zelo nesrečna zgodba in šlamastika, ki se ne bi smela zgoditi.«